ov=Kres I. 215. (1)

1. opotèč, -ę́ča, adj. = opotočen, unstet, Jan.; v pregovoru: sreča je opoteča = das Glück ist kugelrund, Šaleška dol.- C., Kres I. 215.; — wankend: z opotečimi koraki, Zv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani